SREČNO, NORI  DECEMBER

Jeeeeeeeeeeeeeee….DECEMBER… 🙂

Saj poznate to. V vaši email pošti se začno zbirati vabila na zaključke leta, druženja, kličejo prijatelji in tako naprej…

Čisto iskreno vam napišem, da je mesec december za mene mesec, ko prijazno odklonim veliko povabil. Že leta nazaj sem si namreč zadala, da se v mesecu decembru moje telo mora odpočiti, tako, kot počiva in se obnavlja narava. In od tega ne odstopam.

Mesec december je čas, ko je za mene narava najlepša. Rada občutim ta mir, tišino in svežino zapadlega snega. Ta čas me vedno znova napolni z energijo in je idealen, da se malce obrnemo navznoter. Je čas, ko lahko umirimo misli in se postavimo v svoj fokus(..no, to je dobro narediti tudi kdaj med letom :)).

Opazujem ljudi okoli sebe. Utrujeni, vsem bi radi ugodili in zato v tem mesecu porabijo še tiste zadnje atome m oči, ki jih še imajo. Sprostitve, kot jo ponujajo glasne družbe, obilica hrane in pijače je za utrujeno telo zelo nesimpatičen poseg. Tukaj so še velika družinska srečanja , ki so tudi po svoje zelo simpatično naporna in za piko na i so tukaj še vsi možni dobri možje, ki jih seveda moramo dodobra izkoristiti, ko s svojimi otroci drvimo iz ene prireditve na drugo. Seveda se vse to odvija vzporedno s tem, da ob vsej tej povečani dinamiki moramo redno hoditi v službo, poskrbeti za čistočo doma in vse ostalo, kar od  staršev pričakuje družinsko življenje.

Seveda sem vse to delala vrsto let in mesec januar je bil za mene običajno mesec, ko sem, hvala bogu, z visoko temperaturo, z puhastimi robčki , utrujena, ampak srečna obležala v postelji.  Takšna hitra in učinkovita regeneracija telesa pa je odpovedala po mojem 35 letu…in takrat sem postavila svoj čas v mesecu decembru na prvo mesto in moram vam povedati, da je bila to ena mojih najboljših odločitev. Včasih sicer slišim dobronamerne opazke meni najbolj ljubih ljudi, da sem malček dolgočasna in nisem za zabavo, da bi se morala malo ” zdivjati ” in da se mi vidi, da se staram :))….no, ni kaj, nekaj od tega tudi drži …..ampak, ko te iste srčke  opazujem v mesecu januarju in do pomladi, kako se vlečejo iz enega prehlada v drugega, jih pač opomnil, da se pač starajo in to je pač to…..

Dragi bralci, v letu, ki prihaja, vam želim veliko miru, moči in luči..in ne pozabite, da ste vi tisti, ki sami sebi lahko podarite največ in največkrat si to lahko podarite, ko ste čisto sami. Seveda potrebujemo ljudi, ki nas imajo radi in se radi družijo z nami, vendar ne pozabite, da je vsake dobre stvari lahko tudi hitro preveč in ne najboljše za nas.

Zlata sredina je vedno najboljša pot, vsega po malo pa umetnost današnjega časa. Beseda NE pa vrlina komunikacije, ki se jo je dobro naučiti, ko nas malo prepogosto potepe zdravje, ko potrebujemo košček miru in takrat si prav sebično, z veseljem lahko vzamemo čas samo ZASE.

In takrat smo velikokrat v najboljši družbi 🙂

…in še šala, ki sem je pred kratkim dobila na moj email:

DA  ,velikokrat se pogovarjam sama s seboj, preprosto zato,ker potrebujem mnenje strokovnjaka…..:)

Bodite lepo in SREČNO 2016

Vanda Hartman

Vodja centrov SOLNI TEMPELJ